Peloponeška vojna je bila vojna v stari Grčiji med Atenami in Šparto - dvema najmočnejšima mestnima državama v stari Grčiji v tistem času (431 do 405 pr.n.št.). Ta vojna je prenesla moč iz Aten v Šparto, s čimer je Šparta postala najmočnejša mestna država v regiji.
Kdo je zmagal v peloponeški vojni in zakaj?
Atene so bile prisiljene predati se in Sparta je zmagala v peloponeški vojni leta 404 pr. Špartanski pogoji so bili prizanesljivi. Najprej je demokracijo zamenjala oligarhija tridesetih Atencev, prijaznih Sparti. Delska liga je bila ukinjena, Atene pa so se zmanjšale na omejitev desetih trirem.
Kdo je sodeloval in kaj so bili vzroki za peloponeško vojno?
Glavni vzroki so bili ta, da se je Sparta bala naraščajoče moči in vpliva Atenskega cesarstva Peloponeška vojna se je začela po koncu perzijskih vojn leta 449 pr.n.št. Obe sili sta se s težavo dogovorili o svojih sferah vpliva, brez vpliva Perzije.
Kdo so bili zavezniki Aten v peloponeški vojni?
Večina zaveznikov Aten je bila iz Grčije, predvsem iz Jonije in otokov. V zavezništvu so bile zastopane tudi negrške države. Člani so bili Chios, Byzantium, Paros, Thasos, Samos, Lezbos, Naxos, Lindos in drugi Po porazu Aten v peloponeški vojni je bila liga leta 404 pr.n.št. razpuščena.
Katera so bila tri mesta povezana z Atenami v peloponeški vojni?
Tri najmočnejši so bili Sparta, Korint in Tebe; manj močne mestne države so vključevale Elis, Tegeo in Mantineo. Perzija se je pozneje v zadnjih fazah vojne postavila na stran Sparte.
